Raka 36
8274 Raka
Tel: 07/49-75-022
e-pošta:
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
|
|
PREHRANA V ŠOLI
Prehranjevanje je vsakdanja človekova potreba. Je tudi sila preprosto. Pojemo pač tisto, kar dobimo, oziroma kupimo.
Danes lahko vsepovsod srečamo ljudi, ki si prehranjevanje otežujejo s preračunavanjem vrednosti iz tabel ter iz svojega vsakdanjega jedilnika izključujejo tako in drugačno hrano. Vedno pogosteje srečamo tudi takšne, ki so prehranjevanje preveč poenostavili in se zase premalo potrudijo. Kupujejo že pripravljene in predelane obroke, kuhajo skoraj ne več.
V današnjem času tudi vedno manj hrane predelamo doma, na svojem vrtu. Sicer je doma pridelana hrana z vidika nestrokovnega gnojenja in pridelave tik ob prometnih cestah lahko tudi sporna, vendar tudi pridelki, ki so prepotovali pol sveta, človeku ne zagotavljajo potrebnih snovi za življenje.
Nobena izmed omenjenih poti ni povsem prava. Vsaka vodi v bolezen. Morda se le-ta ne pokaže danes ali jutri, ampak šele čez nekaj let. Takrat pa lahko izbruhne na različnih frontah.
Vir večine težav je zagotovo prehrana. Zato je pomembno, da se zdravih prehranjevalnih navad naučimo že v otroštvu in jih prenesemo v kasnejša življenjska obdobja.
Nikoli ni prezgodaj za učenje otrok o zdravju in zdravi prehrani.
S pravilno prehrano, gibanjem na svežem zraku in optimističnim mišljenjem vodimo in usmerjamo svoje življenje in zdravje.
(Povzeto po: M. Merljak, M. Koman, Zdravje je naša odločitev. Ljubljana: Prešernova družba, 2008.)
Ker se zavedamo, da je šolsko okolje zelo pomemben dejavnik zdravega prehranjevanja, se trudimo, da pri načrtovanju in pripravi prehrane upoštevamo Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, ki jih je v letu 2005 izdalo Ministrstvo za zdravje s sodelovanjem Ministrstva za zdravstvo, ter standarde in normative, ki jih je izdal Zavod RS za šolstvo v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje.
(Praktikum jedilnikov zdravega prehranjevanja. Ljubljana, 2008.)
Pri izdelavi jedilnikov se trudimo, da so le-ti usklajeni s priporočenimi energijskimi in hranilnimi vnosi vsake starostne skupine otrok ali mladostnikov. Pripravljeni obroki bodo sestavljeni iz priporočenih kombinacij različnih vrst živil iz vseh skupin živil.
Po potrebi izvajamo dietne jedilnike za posamezne otroke/učence. Dietna obravnava poteka individualno za vsakega otroka/učenca posebej. Posamezniku glede na njegove hranilne in energijske potrebe ter omejitve v izboru živil izdelamo tabelo dovoljenih in prepovedanih živil in nato temu primerno pripravljamo njegove obroke.
Vsako leto v jedilnike uvedemo nekaj novosti, predvsem z namenom, da se čimbolj ravnamo po smernicah zdrave prehrane. Tudi letos bomo v obroke vključili več svežega sadja in zelenjave, kakovostna beljakovinska živila (mleko in mlečne izdelke z manj maščobami, ribe, stročnice), kakovostna ogljikohidratna živila (polnovredna žita in žitne izdelke) ter kakovostne maščobe (olivno olje, bučno, sojino in druga rastlinska olja). Izogibali se bomo sladkim jedem in industrijskim izdelkom, kot so peciva, pudingi ...
Pri uporabi soli bomo upoštevali smernice zdravega prehranjevanja.
Veliko pozornost bomo namenjali razvijanju ustreznih kulturnih prehrambenih navad učencev/otrok, pripravi in postrežbi jedi ter tako otrokom/učencem nudili prijazno prehranjevalno okolje.
V letošnjem letu je naš prioritetni cilj pogostejše vključevanje živil ekološke pridelave (Eko živila). Poudarek bo na razdeljevanju ekološkega sadja in zelenjave. To nam bo omogočal tudi projekt Shema šolskega sadja, v katerega se je naša šola ponovno vključila. Projekt »Shema šolskega sadja« predstavlja promocijski ukrep Skupne kmetijske politike EU v sektorju sadja in zelenjave. Namen tega ukrepa je spodbuditi trend porabe sadja in zelenjave in hkrati omejiti naraščanje pojava prekomerne telesne teže in debelosti pri otrocih, ki prav tako povečuje tveganje za nastanek številnih kroničnih nalezljivih bolezni sodobnega časa. V okviru tega projekta so učenci izdelali plakata, ki sta izobešena na oglasnih deskah v jedilnici.